Načini kvalifikacij tekom zgodovine

Avtor prispevka: , objavljeno 21. marca 2016 .

Nov način kvalifikacij, ki se je prvič uporabljal ta vikend v Melbournu je samo eden izmed uporabljenih tekom zgodovine Formule 1. Nekateri so bili uspešni in se uporabljali dolgo, spet drugi so hitro šli v pozabo, kar velja tudi za zadnjega. Zaradi pomanjkanja akcije na stezi v soboto so za tem na sestanku napovedali ukinitev. V nadaljevanju si preberite, kako se je štartno vrsto določalo v preteklih desetletjih.

Obdobje dveh delov med letoma 1950 in 1996
V času pred vojno, verjeli ali ne, so dirkače razporejali z žrebom. Ko se je leta 1950 uradno začelo prvenstvo, so najhitrejšemu dirkaču na treningu oz. kvalifikacijah podelili pole position, kar v osnovi izvira iz konjskih dirk.
Vse do leta 1996 so kvalifikacije potekale bolj ali manj na enak način. Imeli so dva dela, od katerih je eden potekal v petek in drugi v soboto. Pri tem ni bilo kakršnihkoli omejitev glede goriva. Uvajali so sicer manjše spremembe; od posebnih kvalifikacijskih pnevmatik za en krog v osemdesetih do zgodnjih jutranjih predkvalifikacij v poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih, a v osnovi je sistem ostajal enak, tj. najhitrejši krog na kvalifikacijah je pomenil najhitrejši štartni položaj oz. pole position.
Sčasoma so v tem načinu našli razne pomanjkljivosti. Lahko se je zgodila, da je bila v petek steza suha in v soboto mokra, tako da dobra uvrstitev ni bila zagotovljena.

Enourno “tekmovanje” med letoma 1996 in 2002
Z željo, da bi ob sobotah videli čim več akcije, so imeli od leta 1996 naprej vozniki na voljo eno uro. V tem času so lahko odpeljali največ dvanajst krogov, v katerih so postavljali čase in najhitrejši je štel za določanje razporeda.
Pristop, narejen za prenose po televiziji, je veljal do leta 2002. Za menjavo so se odločili, ker so moštva pogosto čakala, da v primeru slabših razmer na stezi najprej druge ekipe očistijo idealno linijo.

En krog kvalifikacij leta 2003
Rešitev za zgoraj omenjeni problem in torej vrnitev akcije na stezo so našli v enem krogu na kvalifikacijah. S tem so hkrati povečali izpostavljenost manjših moštev na televizijskih ekranih. Ob petkih dirkaškega vikenda so dirkači en za drugim vozili na stezo po vrstnem redu v svetovnem prvenstvu. Vsak je odpeljal leteči krog in se vrnil v bokse.
Naslednji dan so postopek ponovili, da so dobili končni razpored. Ob sobotah je bil prvi na vrsti voznik, ki je bil v petek najpočasnejši. Obratno je veljalo za najhitrejšega, ki je v teoriji dobil najčistejšo stezo, saj je hitri krog odpeljal kot zadnji. Poleg vsega so bili dirkalniki napolnjeni z gorivom za dirko, da je bilo dogajanje bolj nepredvidljivo.
Problem sistema se je pokazal v tem, da je bil zaradi vrstnega reda vedno vsaj en dirkač na slabšem. Lahko so k temu pripomogle razmere na stezi ali pa vreme. Ne glede na to pa je način veljal nekaj let, čeprav z manjšimi popravki.

Samo sobote leta 2004
Za razliko od predhodnega leta so v sezoni 2004 oba hitra kroga kvalifikacij prenesli na soboto. V prvih poskusih so dirkači vozili po vrstnem redu z dirke preteklega dirkaškega vikenda. Najpočasnejši dirkač v prvem poskusu je v drugo vozil prvi. Ker sta bila oba dela blizu skupaj, se je dogajalo, da so moštva preračunavala, kaj se jim bolj splača, sploh v primeru dežja oz. slabe vremenske napovedi.
Za dokaz slednjega lahko pogledamo vikend v Silverstonu, kjer je Michael Schumacher v prvem hitrem krogu namenoma zavrtel svojega Ferrarija, da je bil njegov krog počasnejši. Tako je otvoril drugi krog in se izognil slabšim razmeram, ker se je napovedovalo dež.

Agregirane kvalifikacije v letu 2005
Kot pričakovano je bilo potrebno spet poseči v postopek kvalifikacij. V letu 2005 je za uvrstitev štel seštevek obeh hitrih krogov. Prvega so odpeljali v soboto popoldne s prazno posodo za gorivo in drugega v nedeljo zjutraj, ko so avtomobile že napolnili z gorivom za dirko.
To ni bilo všeč ne moštvom ne navijačem, saj se je zmanjšala akcija ma stezi ob sobotah. Sistem so uporabljali zgolj šest dirk, kasneje pa so prešli na preprostejšega.
Preostalih trinajst dirk sezone so vozniki odpeljali zgolj en leteči krog v soboto popoldne s polno posodo goriva. Na vrsti so bili glede na razpored s predhodne dirke.
To je bila izboljšava glede na predhodni postopek, a hkrati je bilo jasno, da bodo en sam hitri krog morali zamenjati.

Prihod izločanja v letih 2006 in 2007
V sezoni 2006 so se po treh letih vrnili k večim odpeljanim krogom, ki pa niso ostali enaki kot prej. Uvedli so sistem treh delov kvalifikacij, kjer so ob koncu vsakega izločili najpočasnejše dirkače, dokler jih ni bilo samo deset, ki so se borili za pole position. Izločanje je prineslo odobravanje; verjetno zaradi potencialnih razburjenj in presenečenj, a ni bilo brez pomanjkljivosti.
Navijačem še vedno ni bilo všeč, da so dirkalniki vozili z malo goriva v smislu “daj na kvalifikacijah vse kar imaš”, ker so dirkači v zadnjem, tj. Q3, delu postavljali hitre kroge z gorivom za dirko. Poleg tega je bil v veljavi zapleten kreditni sistem za gorivo, ki je določal, da mora vsak dirkač opraviti določeno število krogov, zaradi katerega so v Q3 vozili več krogov, da so zaradi več porabe tudi več dobili nazaj za nedeljsko dirko.

Manjša razširitev v letih 2008 in 2009
Sprememba v sezoni 2008 je prinesla prepoved dodajanja goriva po Q3, kar je pomenilo, da se dirkači niso več odločali za številne kroge, s katerimi so porabili več. Kritiki so menili, da je bil po tem sistemu zadnji del kvalifikacij toliko povezan s tem, kdo ima največ goriva, kot tudi s tem, kdo bo dejansko najhitrejši.

Sedanja oblika od leta 2010 naprej
Prepoved dolivanja goriva med dirko je pomenila, da so bile posode za gorivo na kvalifikacijah čim bolj prazne, kar je bilo popularno že v preteklosti. Šest sezon je nespremenjeno veljal sistem treh delov kvalifikacij, kjer so je v zadnjem deset najhitrejših dirkačev borilo za pole position. Letos so se spet poslužili sprememb, o uvedbi in odpovedi katerih smo že pisali.
Dirkači so imeli v vsakem delu vsaj pet minut časa za hitre poskuse, potem pa se bo začelo izločanje, kjer je vsakih devetdeset sekund izpadel eden izmed voznikov. Od dvaindvajsetih, ki so na letošnji štartni vrsti, jih je petnajst prišlo v Q2 in nadalje osem v Q3. Na koncu naj bi se dva pomerila za pravico štarta kot najhitrejši.

52 Comments

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja