Deževni Spa – dirkati ali nedirkati?

Dirka v Spaju je od nekdaj slovela kot ena od bolj nepredvidljivih v koledarju, zaradi lokacije proge,
kjer se vreme hitro menja. Tako je dež pogosta začimba dirk formule 1. A v zadnjih nekaj letih smo
v Spaju videli kar nekaj kontroverznih dirk prav zaradi dežja. Zakaj?

No, iskreno, ne gre za zaplet, ki se lahko zgodi zgolj in samo v Spaju. Pred časom so bile
kvalifikacije ali dirke prekinjene zaradi močnega naliva tudi na drugih dirkališčih. Ampak najbolj
kontroverzne dirke so v zadnjem času ravno v deževnem Spaju.
Ob takšnih dogodkih potem večkrat zasledim zapise “dirkači so jokice, 30 let nazaj so v takem
vremenu normalno dirkali!”. “Padlo je par kapljic, pa ne upajo dirkati!” Vsekakor se ne morem
strinjati. Dejstvo je, da tudi, če bi aktualnih 20 dirkačev sredi orkanskega naliva spustili dirkati, bi se
vsi zapodili v dirko, kot da ni nič. Vsi bi dirkali na polno. In potem bi lahko imeli katastrofo. Pa
pojdimo po vrsti.

FIA je v Spaju še posebno previdna ob deževnem vremenu. Dopuščam, da se motim, a kolikor
vem, je Spa v zadnjih letih vzela največ življenj. Spomin na Anthoina Huberta, ter na hude
poškodbe Juana Manuela Corree, pa nedavna nesreča Dilana van ’t Hoffa so še sveži. Verjetno je
bil tudi to en od vzrokov, da je bilo ob obilnem dežju toliko previdnosti.

Druga stvar, ki v zadnjih letih zelo vpliva na samo dirkanje v dežju, pa je zasnova dirkalnika.
Seveda, v povezavi s pnevmatikami. Problem Pirellijevih dežnih pnevmatik je namreč ta, da zaradi
svoje zasnove dirkalnik dejansko za kak milimeter ali dva dvignejo od tal. Marsikdo bo rekel, “eh,
milimeter ali dva”, a v moderni F1 je to ogromna sprememba, dovoljšna, da zmoti tok zraka preko
dirkalnika, ter s tem pravo uravnoteženje dirkalnika, kar pa posledično pomeni slabo voznost.

Pirellijeve pnevmatike, ki pri hitrosti 300km/h z vozne površine odvajajo okrog 85 litrov vode na sekundo, niti niso slabe. Morda so celo predobre, saj je razlika med “intermediate” ter “extreme wet”
pnevmatikami konkretna. Posledično to pomeni več vode oz. meglice v zraku, kar da piko na i
vsem zapletom. Vidljivost postane praktično nična. Pnevmatike vodo dvignejo s tal, dirkalnikova
aerodinamika pa potem ves ta prš vrže v zrak. Moderni dirkalnik je dizajniran tako, da spelje zračni
tok višje v zrak, saj je bila zadnja direktiva FIE takšna, da bi zasnova dirkalnika omogočala bližje
dirkanje in več prehitevanj.

V tej točki so nekako uspeli, a ob dežnih dirkah, potem ta meglica za prvim dirkalnikom zajame ostale dirkalnike. Prvi trije, štirje morda vozijo v dobri vidljivosti, preostali dirkači pa se zaletijo, če povem po domače, v zimsko ljubljansko meglo. Pri 300 km/h na uro nič kaj prijeten občutek.

Spa pa je dodatno problematičen, saj je okoli proge veliko dreves, ki potem to meglico držijo in se ne poleže, kot drugje. Tako dirkalnik čez dve minuti spet malo doda, vidljivost pa je slabša in slabša.
Večkrat v debatah dobim nazaj očitek, da je bil prš prisoten že v preteklosti, in moram se strinjati,
res je. Je bil. A ga vseeno ni bilo toliko, saj pnevmatike 30, 40 let nazaj, niso bile sposobne odvajati
toliko vode. Če se dobro spomnite, so 30 let nazaj imeli tudi po več dirkalnikov. So imeli tudi
kvalifikacijske nastavitve, potem pa so lahko dirkalnik podrli in pripravili za dirko.

Če je bila vremenska napoved dvoumna, so lahko enega od dirkalnikov nastavili za dež in tik pred dirko je
dirkač lahko vzel “dežni” dirkalnik. Z novimi pravili pa temu ni več tako. Ko dirkač enkrat zapelje v
ulico boksov med prvim delom kvalifikacij, mora po pravilih dirkalnik ostati tak praktično do konca
dirke. In vse to se strogo nadzira. Obstaja opcija, da se dirkalnik po kvalifikacijah “podre” in
prenastavi, a potem to pomeni štart iz boksov. A vseeno gre tu za detajle, saj se, kot omenjeno
prej pri dežnih pnevmatikah, zaradi preobsežnih sprememb podre voznost dirkalnika.

Še varnostni vidik F1. Po nesreči Grosjeana v Bahrainu, pa po lanskem prevračanju Zhoua v
Silverstonu, sem dobil občutek, da so ljubitelji F1 pozabili, za kako zelo nevaren šport gre. Vsaka
nesreča, vsak izlet iz proge proti ogradi, vsak stik z ogrado je nevaren. Smrtno nevaren. Kljub temu je vseh 20 fantov na “gridu” daleč od tega, da bi bili “jokice”. Daleč od tega, da bi bili preplačani
športniki, ki ob petih kapljicah dežja nočejo voziti. Daleč od tega. Hočejo dirkati, in ko dirkajo,
dirkajo na polno. Vedno. Nočem gledati, kako se zaletavajo, enostavno uživam v njihovih
predstavah in borbah na progi.

Foto: Jure Makovec