Bianchi prva smrtna žrtev v F1 po letu 1994

Avtor prispevka: , objavljeno 18. julija 2015 .

Svet žaluje za Julesom Bianchijem, ki je po devetih mesecih v komi postal prvi dirkač, ki se je po letu 1994, ko je tragično umrl Ayrton Senna, smrtno poškodoval na dirki formule ena. Svoje sožalje so javno izrekli številni dirkaški kolegi in nekdanji moštveni tekmeci.

Kaj se je zgodilo?

5. oktobra je Bianchi, voznik Marussie, le devet krogov pred koncem dirke v Suzuki v močnem nalivu zletel s steze ter trčil v dvigalo, ki je umikalo drug dirkalnik. Jules je zapeljal pod zadnji del dvigala in pri tem z glavo močno udaril ob kovinske uteži.

Reševalci so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili hude poškodbe glave. Sledilo je devet mukotrpnih mesecev, kjer smo o stanju mladega dirkača poslušali pretežno nevzpodbudne novice.

Okoliščine nesreče

Nesrečo je FIA podrobno preiskala. Ustanovila je preiskovalno skupino desetih strokovnjakov, med katerimi sta bila tudi Ross Brawn, nekdanji šef Mercedesa, ter Stefano Domenicali, bivši šef moštva Ferrari. Ob koncu preiskave so predložili 396 strani dolgo poročilo o nesreči, v katerem so zapisali, da je nesreči botrovalo “več dejavnikov” in da Bianchijevih poškodb ne bi preprečila niti zaprta kabina dirkalnika, niti odbojna zaščita na premičnem dvigalu.

Ugotovili so, da Bianchi v danih pogojih ni dovolj upočasnil, da ne bi izgubil oblasti nad dirkalnikom, k nesreči pa je prispeval tudi dirkalnik.

“Bianchi ni dovolj upočasnil, da ne bi izgubil oblasti nad dirkalnikom na istem mestu kot Sutil. Če se dirkači držijo navodil v primeru dvojnih rumenih zastav, ni ogrožen noben izmed tekmovalcev, niti nihče izmed delavcev ob stezi,” je pisalo v poročilu.

Bianchiju je na stezi odneslo zadek dirkalnika, je ugotovila skupina, in dirkač Marussie je odreagiral s sukanjem volana v drugo smer, s čimer je poskušal dirkalnik ujeti. Pri tem je stezo zapustil nekaj metrov prej kot Sutil, čigar dirkalnik je reševalo dvigalo, v katerega je trčil Jules, pri tem pa je hkrati pritiskal zavoro in plin. “V dveh sekundah med izletom s steze in trkom v dvigalo je z obema nogama hkrati pritiskal na zavoro in plin,” je pisalo v poročilu, kjer so dodali: ”Varnostni algoritem, ki v takšnem primeru samodejno izključi motor, svojega dela ni opravil, saj mu je to preprečil nadzor navora, ki upravlja z zavornim sistemom Marussie. Ta pa ni bil kompatibilen z nastavitvami varnostnega algoritma.

To, da se motor ni izključil, je morda vplivalo na hitrost, s katero je dirkalnik trčil v dvigalo, toda v kakšni meri ni bilo mogoče ugotoviti z zanesljivostjo.”

Zaprta kabina dirkalnika Bianchija ne bi rešila zaradi velike sile, s katero je trčil v dvigalo. “700 kilogramov težek dirkalnik je s hitrostjo 126 km/h trčil v 6500kg težko dvigalo,” je ugotovila preiskovalna skupina in pojasnila: “Varnostna celica dirkalnika ne bi mogla razpršiti tolikšne energije, ne da bi se pri tem poškodovala tudi voznikova kabina ali da bi se pri tem ustvarili smrtno nevarni pojemki hitrosti.”

Tako kot nesreča Senne leta 1994 pa je tudi Bianchijeva prispevala k novim ukrepom, s katerimi se je povečala varnost dirkačev. Med njimi je dodatno testiranje dežnih pnevmatik, pa tudi zgodnejši začetki dirk in preurejen koledar dirk, da le te ne bodo potekale v somraku (razen v primeru nočnih dirk) in v deževnih obdobjih.

Foto: Press

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja