Alonso z McLarnom kazensko izgubil 330 štartnih mest

Avtor prispevka: , objavljeno 16. julija 2017 .

Fernando Alonso je, odkar se je leta 2015 po neuspelih poskusih osvojitve svetovnega prvaka s Ferrarijem ponovno vrnil k McLarnu, prejel že neverjetnih 345 štartnih mest pribitka. Skoraj vsi pribitki so bili povezani s pogonskim sklopom, ki ni ne zanesljiv niti ne konkurenčen, trenutni kazenski sistem mednarodne avtomobilistične zveze FIA pa takšne težave ostro kaznuje.

V letu 2017 so dirkačem dovoljene po štiri enote šestih ključnih elementov, ki sestavljajo pogonsko enoto: motor z notranjim izgorevanjem, turbo-pogon, MGU-H, MGU-K, hranilnik energije in kontrolirana elektronika.
V kolikor dirkač “odpečati” oziroma uporabi peto verzijo kateregakoli od zgoraj naštetih elementov, dobi 10 štartnih mest pribitika. Vsak naslednji element pete verzije, ki je uporabljen prinese 5 štartnih mest pribitka.
Enak postopek kaznovanja se ponavalja, ko dirkač uporabi element šeste, sedme, osme verzije in tako naprej.

Velja omeniti, da je bil v letu 2015 in 2016 v veljavi drug pravilnik, ki je dirkačem omogočal uporabo pet verzij šestih ključnih elementov, uporaba šeste verzije pa je prinesla kazenska mesta.

Alonsova kazen 30 štartnih mest na VN Velike Britanije je tako doprinesla k skupnemu seštevku kar 345 štartnih mest pribitka od leta 2015 naprej. Tole je zgolj še en rekord v lasti Španca, razlika je le ta, da mu tega verjetno noben od njegovih tekmecev ne zavida.

Alonso je sicer natančneje dobil 330 štartnih mest pribitka, dodatnih 15 pa je dobil Jenson Button, svetovni prvak iz leta 2009, ki je letos v Monacu (VN Monaca, Monte carlo) zamenjal Alonsa, ki se tisti dirkaški vikend preizkušal “čez lužo” na dirki Indianapolis 500.

155 mest si je dvakratni svetovni prvak prislužil v prvem letu Hondinega “neslavnega” povratka v karavano formule ena, kjer je bil prisiljen zamenjati kar 12 motornih sklopov. V lanskem letu je Alonso dobil “le” 105 štartnih mest pribitka in to zgolj na dveh dirkah – v Belgiji (60 mest) in v Maleziji (45 mest). Potrebno se je sicer zavedati, da je bil pravilnik v lanskem letu milejši, saj je dirkačem omogočal, da zamenjajo oziroma vsaj “odpečatijo” več različnih komponent pogonskega sklopa. Na tak način sta si med drugimi, v enem dirkaškem vikendu z uporabo večih komponent pribitek štartnih mest prislužila Alonso in Hamilton. Komponente, ki so bile vsaj za en krog nameščene v dirkalnik, sta lahko uporabljala tudi na naslednjih dirkah brez dodatne kazni. Letošnji pravilnik tega “kopičenja” ne dopušča več.

V tem letu si je Špančev dirkalnik zaenkrat prislužil 85 štartnih mest pribitka (15 v Monacu – Jenson Button, Alonso 40 v Azerbaijanu in 30 v Veliki Britaniji). Glede na trenutno zanesljivost Hondinega pogonskega sklopa pa se pričakuje, da bo ta številka še narasla.

Če se malce poigramo z številkami ugotovimo, da bi Alonso kazni odslužil šele, če bi se 19 krat zapored uvrstil na prvo štartno mesto v kvalifikacijah in dirke nato začel z zadnjega mesta. Na Špančevo srečo, sistem seveda ne deluje na tak način.

Dodatnih kazni (kazni zaradi menjave menjalnika in drugih delov dirkalnika) pri tem izračunu nismo upoštevali.
V primeru, da seštejemo vse kazni, ki si jih je naveza McLaren-Honda prislužila od njihovega povratka v F1 leta 2015, vključujoč tako kazni bivšega dirkača Jensona Buttna in trenutnih dirkačev Fernanda Alonsa in Stoffla Vandoorna, se število štartnih mest pribitka močno približa številu 600.

 

Foto: McLaren