Osem najbolj nepozabnih trenutkov v Spaju

Avtor prispevka: , objavljeno 20. avgusta 2017 .

Spa Francorchamps, oziroma na kratko, kakor ga bolje poznamo, Spa. Ime, zaradi katerega se hardcore ljubiteljem formule ena naježijo kocine, vsakič ko ga slišijo. Gre za legendarno stezo, ki od dirkačev že od nekdaj terja še nekoliko večjo mero strahospoštovanja, kot ostala prizorišča. Formula ena se po poletnem premoru vrača ravno z dirko za VN Belgije v Spaju, kjer smo videli številne nepozabne trenutke, zbrali pa smo nekaj najbolj odmevnih.

 

1992 – Prva zmaga Michaela Schumacherja

Prva izmed 91. zmag Michaela Schumacherja leta 1992.

Michael Schumacher je v Formuli ena prvič nastopil prav v Spaju, leta 1991 v dirkalniku moštva Jordan. Na kvalifikacijah je dosegel sedmo mesto, a njegova prva dirka se je končala že v prvem krogu, ko je na Jordanu 191 odpovedala sklopka. A njegove predstave na treningih in kvalifikacijah so prepričale Flavia Briatoreja, šefa moštva Benetton, ki je mladega Nemca vzel pod svoje okrilje do konca sezone. Schumacher je z Benettonom dirkal tudi v sezoni 1992 in v Spaju, leto dni po svojem prvem nastopu, na kvalifikacijah dosegel tretje mesto. Na mokri dirki se je držal vodilne skupine, ko pa se je steza, znana po nepredvidljivem vremenu, začela sušiti, je tvegal z zgodnjo menjavo na gume za suho stezo in si s tem zagotovil odločilno prednost pred tekmeci. V cilj je pripeljal z več kot pol minute prednosti in slavil prvo izmed 91 zmag v prvenstvu formule ena.

1998 – Huda nesreča na štartu in prva (dvojna) zmaga Jordana

V nesreči na štartu VN Belgije 1998 je bilo uničenih trinajst dirkalnikov.

Spa je zaradi dolge štartno-ciljne ravnine, pred ostrim desnim ovinkom La Source, večkrat prizorišče trčenj v prvem krogu. Eno izmed najhujših pa se je na dirki 1998 zgodilo prav v La Sourceu, Kljub močnemu dežju se je vodstvo dirke odločilo, da štarta dirke ne bo zamaknilo in da se dirka ne bo začela niti za varnostnim avtomobilom. Mika Hakkinen je povedel pred Jacquesom Villeneuvom, Michaelom Schumacherjem ter Giancarlom Fisichello. V ozadju pa se je v težavah znašel David Coulthard, ki se je v močnem pršu izpod gum vodilnih zavrtel in sprožil pravi masaker. V verižni reakciji je bilo huje poškodovanih kar trinajst dirkalnikov, med vpletenimi dirkači pa sta se poškodovala le Eddie Irvine in Ralf Schumacher, ki sta jo odnesla brez hujših poškodb. Dirka je bila prekinjena, pravila pa so dopuščala, da bi se lahko vsi dirkači vrnili na ponovljen štart z rezervnim dirkalnikom moštva. Ker pa sta bila pri treh moštvih poškodovana oba dirkalnika, so brez nastopa ostali trije dirkači. V težkih pogojih je v ponovljeni dirki odstopilo kar nekaj dirkačev, velik osip pa je omogočil moštvu Jordan prvo zmago v formuli ena. Damon Hill in Ralf Schumacher sta Eddiju Jordanu privozila kar za dvojno zmago moštva, edino dvojno v petnajstih sezonah.

 

 

1998 – Vroča kri Schumacherja po trčenju s Coulthardom

Kontroverzno trčenje med Schumacherjem in Coulthardom še danes buri duhove in deli navijače.

Dirka se je po hudi nesreči na štartu ponovno začela skoraj uro kasneje. A v prvem krogu se je znova lomil karbon, ko sta se za mesto borila kandidata za naslov prvaka, Mika Hakkinen in Michael Schumacher. Hakkinen se je zavrtel, vanj pa je trčil Johnny Herbert. Tako Hakkinen kot Herbert sta morala odstopiti, v ozadju pa sta trčila še David Coulthard in Alex Wurz. Tudi Wurz dirke ni mogel nadaljevati, Coulthard pa jo je nadaljeval z zadnjega mesta. Dirka v težkih pogojih je bila polna vrtenj in izletov s steze, Schumacher pa je vodil s 30 sekundami prednosti. Šef moštva Ferrari, Jean Todt, za katerega je takrat dirkal Schumacher, je obiskal McLarnov moštveni zid, saj je njegov dirkač počasi že dohiteval Coultharda v McLarnu. Todt se je želel prepričati, da se bo Coulthard športno umaknil. Škot je na spustu proti Pouhonu popustil stopalko za plin in se pomaknil na desni rob steze, da bi ga Schumacher prehitel, a Nemec v meglici za dirkačem McLarna ni videl, da je ta ostal na idealni liniji. Dirkač Ferrarija je trčil v zadek Coulthardovega dirkalnika, pri čemer mu je odtrgalo prednje desno kolo. Oba sta poškodovana dirkalnika pripeljala v bokse, Schumacher pa je skočil iz svojega ferrarija in se napotil v McLarnovo garažo, kjer se je soočil s Coulthardom in ga obtožil, da ga je želel ubiti. Schumacher, prepričan, da je Coutlhard namerno povzročil trčenje, se je nato namenil še v pisarno komisarjev. Ti po pregledu telemetrije niso našli očitnih dokazov, da bi šlo za namerno dejanje, so pa od Schumacherja zahtevali pojasnilo, zakaj je sploh vozil v Coulthardovem pršu, potem ko se mu je Škot umaknil na rob steze. Kasneje je Schumacher vendarle priznal, da Coulthard ni storil nič narobe, enako pa je Coulthard priznal, da je vsaj del krivde na njegovi strani, saj se ni umaknil z dirkaške linije.

 

2000 – Hakkinenovo mojstrsko prehitevanje

Mika Hakkinen je v Spaju 2000 na M. Schumacherju izvedel prehitevanje, o katerem navijači govorijo še danes.

Mika Hakkinen in Michael Schumacher – legendarna tekmeca, kot Batman in Joker. Njuno rivalstvo je na VN Belgije 2000 doseglo nov nivo. Finec v McLarnu je vodil, potem ko se je dirka začela v dežju, a v težkih pogojih na sušeči se stezi se je v Staveloju zavrtel in vodstvo prepustil Schumacherju. A Hakkinen se ni predal in je Nemca do zadnjih krogov dirke ujel in poskušal prehiteti na ravnini Kemmel. Schumacher se je v svojem slogu branil in Hakkinenu zaprl vrata, vsakič ko je poskušal mimo, toda v 41. krogu od 44. je Finec nekoliko bolje odpeljal skozi Eau Rouge in znova pripravil napad na Nemca. Toda tokrat je dvojec na ravnini dohitel za krog zaostalega Ricarda Zonto, tako da je moral Schumacher zapeljati levo, Hakkinen pa je našel ravno dovolj prostora na desni strani BAR Honde in pri tem z briljantno potezo prevzel vodstvo in na koncu slavil zasluženo zmago. Po dirki je o prehitevanju v svojem šaljivem slogu dejal: “I loved it. I’m not sure if Michael did.”

 

 

2004 – Schumacherjev sedmi in zadnji naslov svetovnega prvaka v F1

V Spaju 2004 je Michael Schumacher štiri dirke pred koncem sezone osvojil rekordni sedmi naslov svetovnega prvaka.

Michael Schumacher je z odličnim Ferrarijevim dirkalnikom zmagal na dvanajstih izmed prvih trinajst dirk sezone 2004. Tako je v Belgiji imel odlično priložnost, da pet dirk pred koncem sezone osvoji rekordni sedmi naslov svetovnega prvaka. Tudi tokrat ni šlo brez nesreče v prvem ovinku dirke. Tam so jo predčasno končali štirje dirkači, kasneje je odstopil še Fernando Alonso, Jensnu Buttonu je pri visoki hitrosti počila guma, pri tem pa je trčil še v Zsolta Baumgartnerja v Minardiju. Kimi Raikkonen je dirko začel z desetega mesta in se kljub trku s Felipejem Masso prebil v vodstvo, ter na koncu zmagal, Schumacher pa je z drugim mestom osvojil sedmo krono svetovnega prvaka v formuli ena, ki je bila tudi njegova zadnja.

 

 

https://www.youtube.com/watch?v=_bGKaNBB75c

 

 

2008 – Hamilton v boju z Raikkonenom mimo šikane do 25 sekundne kazni

Lewis Hamilton je zapeljal mimo zadnjega dela šikane in prevzel vodstvo, na koncu pa zaradi kazni izgubil zmago.

Osem let po epskem dvoboju med dirkačem Ferrarija in McLarna, smo bili 2008 v Spaju znova priča spopadu titanov. Tokrat sta glavni vlogi igrala Kimi Raikkonen in Lewis Hamilton. Slednji se je v drugem krogu dirke zavrtel in Raikkonenu prepustil vodstvo na dirki, toda naliv sredi dirke je upočasnil Finca in Hamiltonu omogočil boj za zmago. Britanec je v šikani Bus stop obvozil drugi del in prevzel vodstvo. Dirkača sta se na namočeni stezi borila in si večkrat izmenjala mesti. Hamilton je odpeljal s steze, nato se je Raikkonen zavrtel in na izhodu iz Blanchimonta trčil v zid. Hamilton je le še varno prikrižaril do cilja in slavil zmago, dokler se niso oglasili komisarji in ga kaznovali s 25 sekundami pribitka k njegovemu končnemu času, zaradi pridobljene prednosti s sekanjem šikane. Zmaga je tako padla v roke previdnega Felipeja Masse.

 

2012 – Razbijač Grosjean si je prislužil prepoved nastopa na dirki

Romain Grosjean je poskrbel za še eno hudo nesrečo v prvem ovinku steze v Spaju.

Sezona 2012 za Romaina Grosjeana ni bila ravno najboljša, saj si je Francoz pridobil sloves nevarnega dirkača, ki se pogosto zapleta v trčenja z drugimi. V belgijskih Ardenih pa je dosegel dno, ki ga je, k sreči, spremenilo v boljšega dirkača. Grosjean je bil na štartu dirke zelo agresiven, za mesto se je udaril z Lewisom Hamiltonom, ki je zapeljal na travo ob stezi. Britanec je izgubil nadzor nad dirkalnikom in je na vstopu v La Source treščil v Grosjeana, čigar dirkalnik je poletel čez Sergia Pereza v Sauberju in treščil v Fernanda Alonsa v Ferrariju. Spotoma je leteči Lotus zavrtel še Pastorja Maldonada v Williamsu ter Kamuija Kobajašija. Le trije izmed prvih devetih dirkačev so jo iz nesreče odnesli brez poškodb dirkalnika, Grosjean pa je bil po mnenju komisarjev v celoti kriv za nesrečo, zato so ga kaznovali s prepovedjo nastopa na naslednji dirki sezone v Monzi.

https://www.youtube.com/watch?v=k-EX9qKolHk

 

 

2014 – Trčenje Srebrnih puščic, oziroma ko je Rosberg Hamiltonu pokazal zobe

Napetost med Nicom Rosbergom in Lewisom Hamiltonom je v sezoni 2014 dosegla višek s trčenjem v Spaju.

Napetost med Lewisom Hamiltonom in Nicom Rosbergom je iz dirke v dirko naraščala, saj sta bila dirkača moštva Mercedes edina realna kandidata za naslov svetovnega prvaka. Na predhodni dirki na Madžarskem je Hamilton zaigral solo igro in Rosberga, ter moštvo, stal zmage, ko je odklonil, da moštvenega kolega spusti mimo, brez boja. Rosberg je dirko v Spaju začel z najboljšega štartnega položaja, a ga je Hamilton na štartu prehitel. Rosbergov tempo je bil boljši in Nemec je po dogodkih na prejšnji dirki vedel, da je edini način, da pride pred Hamiltona ta, da ga prehiti na stezi. V Les Combes je zapeljal po zunanji strani, a Hamilton je zaprl vrata in zapeljal pred Nemca, pri tem pa je z zadnjo gumo zadel ob Rosbergovo prednje krilce. Guma ni zdržala, kakor tudi ne krilce, petelinjenje dirkačev Srebrnih puščic pa je zmago že drugič zapored potisnilo v roke tekmecem. Rosberg za dotik s strani komisarjev ni bil kaznovan, so ga pa kaznovali interno, v moštvu, potem ko naj bi (tako trdi Hamilton) priznal, da je trčenje povzročil namerno, saj je želel “podkuriti” Hamiltonu. Šlo je za denarno kazen v višini 100.000 eur, ki naj bi šla v dobrodelne namene, neuradno pa naj bi Rosberg Hamiltonu “dolgoval” zmago, dolg pa naj bi poplačal na naslednji dirki v Monzi, kjer je z nenavadno napako Hamiltonu prepustil vodstvo na dirki.

 

Če želiš, nam lahko prek PayPala hitro in varno nameniš donacijo. Vsak prispevek nam pomaga, vaša ekipa Svet hitrosti!

Donirate lahko na tej povezavi ->Doniraj